Istrska gastronomija
Vpliv Benetk
Gastronomija (grški gastronomia GASTRO- + -NOMIJA) je poznavanje različnih jedi ter načina njihove priprave; način življenja ob izbrani hrani in pridobivanje kulinaričnega znanja. Istrska gastronomija je edinstven izraz vseh zgodovinskih, zemljepisnih in klimatskih značilnosti tega področja.
Burna istrska zgodovina je pustila sledi tudi na področju gastronomije. Različne tradicije so se prepletle v narodno kuhinjo, ki ima svojo osnovo v naravi (samonikle rastline, aromatične začimbe, sezonska zelenjava, morski sadeži…); čuti pa se tudi vpliv francoskega in nemškega fevdalizma, romanskih jedi ter kuhinje, ki je od VII stoletja začela prihajati s slovanskim prebivalstvom. Na istrsko gastronomijo je velik vpliv naredila gastronomija Benetk, ki so imeli upravo nad tem področjem skoraj pet stoletij – vse do leta 1797.
Beneška kuhinja je bila izrazito domišljijska in raznolika, ker je uporabljala živila iz celega sveta. Nič neobičajnega za tako bogato državo s številnim ladjevjem in z razvito mednarodno trgovino: od severne Evrope do Bližnjega vzhoda. Zahvaljujoč takšni razvitosti trgovinske menjave je na beneških mizah lahko bil postrežena polenovka iz Baltiških dežel in redke začimbe iz Azije. V ponudbi je bila sveža zelenjava iz okoliških ustij, divjačina iz zaledja, olivno olje in vino iz Istre ter škampi iz Kvarnerja. Seveda, kulinarična trgovina se je izvajala v obe smeri. Takratna mesta na zahodni obali Istre (Koper in Poreč) sta prišla, preko Benetk, v stik z mnogimi novimi jedmi, tako tudi s polenovko, čeprav so se naučili uporabljati nove začimbe: poper, cimet, koriander, kimel, muškatni oreh, klinčke ipd. Glede na to, da je riba v časih Serenissime v Benetkah bila poceni narodna jed, jed za revne, se je o pripravi ribe in ostalih morskih sadežev dalo več naučiti od ribičev iz Chioggie.
Oni so pač, bili povezani z istrskimi ribiči , ki so živeli v ribiških naseljih: Piranu, Izoli, Novigradu in Rovinju. Med seboj sosi izmenjevali izkušnje v pripravi hrane kot je npr. zuppa (gosta juha), rižote in buzare na eni strani Jadrana, ali pečeni raki, brodeti iz rakovic in prilepkov iz druge strani Jadranske obale. To medsebojno prepletanje je pustilo svoje sledi v istrski primorski gastronomiji vse do današnjih dni.
