Istrske testenine
Na poti iz italijanskih pokrajin proti Istri so se počasi spreminjali nazivi ustreznih oblik testenin ter se na koncu spremenili v avtentične istrske kulinarične pojave.
Ljubitelje italijanskih testenin lahko najbolj zmede naziv istrske lazanje. Ne gre namreč za večje pravokotnike iz testa, ki se zlagajo eden na drugega z omako med njimi, temveč za široke rezance. Njihova enostavna oblika jim omogoča uporabo v različnih jedeh, vključujoč gnezda za bele tartufe. Poleg širokih lazanj obstajajo še ozko rezane lazanje za juho in širše lazanje za mineštre.
Značilno vlogo v istrski kuhinji imajo ravioli (testo polnjeno z raznimi nadevi). Primat držijo labinski »krafi«, polnjeni z mesom iz sira, jajc, orehov in rozin, najprej kuhani, potem ocvrti s sladko omako.
V času posta so najpogostejša oblika testenine bile pasutice ali posutice (testo izrezano v rombe), prelite z vročim olivnim oljem in slanimi sardelami ali postrežene skupaj z bakalarom in bianco. Vse večjo popularnost dobivajo makaruni, žbirići ali pljukanci (testenina vretenaste oblike), ampak najbolj poznana istrska testenina so seveda fuži (majhni tenki kosi testenine zviti v cevke dolge tri do pet centimetrov). Iz moke, soli, jajc in vode se naredi gladko testo, izvleče v tanko ploho ter razreže na kvadratke 4x4 centimetrov. Dva nasprotna konca je potrebno zviti proti sredini in pritisniti, da se zalepijo. Fuži se lahko uporabljajo na veliko načinov. Največ se pripravljajo z domačim »žgvacetom«, izvrstnim istrskim golažem iz koščkov mesa v gosti omaki.
Kokošji »žgvacet« je zelo razširjen in priljubljen. Ena vrsta je prav tako »šugo« iz kokošjega in govejega mesa ter »šugo« iz različnih vrst divjačine.
