Rakovica (Maja squinado)

pripada družini rakovic (Majiidae), z znanstvenim nazivom Maja squinado. Oklep je rjavo-rumene barve, po dolgih nogah ima rdeče madeže.Dolžina oklepa lahko doseže 25 centimetrov, teža do 1,5 kilogramov. Živi na vsakršnem dnu, čeprav je najbolj privlačijo trde podlage. 

Večinoma se zadržuje med 30 in 50 metrov globine, čeprav se včasih spušča do 150 metrov globine. Živi po celem Jadranu. Rakovice so se nekoč veliko lovile na otokih Premuda, Lošinj, Cres, Unije in Susak. Glavna prebivališča rakovice se nahajajo na širšem področju akvatorija Pulja: Medulin-Premantura-Banjole. Meso rakovice je okusno in zelo cenjeno kot delikatesa; po okusu ne zaostaja za mesom jastoga in hlapa (raroga). 

Količina mesa v rakovici je zelo majhna. Istrski ribiči so jih tradicionalno pripravljali na način, da so jih surove vrgli na žar iz zgorelih vejicah trte. Ko bi rakovicam zagorele noge in se oklep začel ločevati od telesa – okusen obrok je bil dokončan.

Škamp (Nephrops norvegicus)

pripada družini hlapov/rarogov (Homaridae). Sladokusci ga držijo za najokusnejšega raka. Čeprav se ga lovi čez vse leto, je najbolj primeren čas maj, junij in julij. 

Najboljši ulovi škampov so v nočeh s polno luno, ko gre škamp iz svojega zaklonišča v mulju iskati hrano. Prava naselja škampov so kanalske vode severnega Jadrana od Zadra in Novigrajskega morja do Reke in rta Kamenjak v Istri. Zaradi tega ga kličejo kvarnerski rak. Škamp, ki je ulovljen v vodah Kvarnerja je prava kulinarična specialiteta in neizogibna ponudba številnih istrskih restavracijah. 

Pripravlja se na številne načine: kuhan, pečen, na buzaru, ovit s pršutom, naboden na ražnjič, ocvrt, mariniran.....v zadnjih časih je najbolj popularen surov – z dve-tri kaplje vrhunskega olivnega olja. 

Jakobova kapica (Pecten Jacobaeus)

živi ponavadi na peščenih področjih, v priobalnem področju od 5 do 30 metrov globine. Pogosto jo najdemo na področjih, kjer je v bližini pritok sladke vode. Zahodna obala Istre ter še posebej kraji v bližini ustja reke Mirne so najbolj znana lovišča Jakobovih kapic izjemne kvalitete. 

Lahko se lovi tekom celega leta, čeprav je najboljša pozimi. Meso Jakobove kapice je zelo okusno; pripravlja se s kuhanjem, pečenjem, gratiniranjem ali je lahko tudi surova. Še posebej je okusna njena velika mišica, ki je v kulinaričnem svetu zelo cenjena. 

Navadna ostriga (Ostrea edulis)

Navadna ostriga pripada družini Ostreidae (ostrige). To je okrogla školjka z nesimetričnimi in nepravilnimi robovi. Lupinske stene so debele, na površju imajo koncentrične listaste proge. Navadna ostriga nima prednje mišice, ki zapira. Je kameno sive barve z vijoličastimi conami, znotraj pa je biserno srebrna. 

Živi v plitki priobalni vodi do 10 metrov globine, goji pa se tudi umetno. Eno izmed najbolj znanih gojišč te plemenite školjke, tam kjer obstajajo odlični pogoji za življenje ter gojitev navadnih ostrig in njihovo množenje, je Limski zaliv na zahodni obali Istre. Navadna ostriga je zelo hranljiva, z izdatnim mesom in je cenjena kot vrhunska specialiteta. Navadne ostrige so uporabljali že stari Rimljani. Bogata je z beljakovinami, ogljikovimi hidrati ter z vitamini (A, B, B2, C, D). 

Navadne ostrige se lahko pripravljajo na različne načine, čeprav so najboljše surove – potrebno jih je samo odpreti s pomočjo posebnega noža ter, po želji, kapniti malo limoninega soka. Ob svežih hlajenih navadnih ostrigah najbolj prijajo šampanjci ali penine. Najbolj okusne so v zimskih mesecih, šepeta pa se, da dobro vplivajo na zvišanje spolne moči. 

Sardela (Sardina pilchardus)

Poletje ponuja možnosti za poskušanje lahkih jedi. Morje nam dela uslugo ter ponuja številne dobrote: ribe, rake in školjke. Poleg znamenite škarpine, orade, brancina in kovača, jastoga, hlapa (raroga), škampov in rakovic, jakobovih kapic, kamenic, vongol in dondol je dobro spomniti se na ribo, ki je prehranila številne družine na Jadranu: to je sardela, najbolj izviren vonj Mediterana. 

Ta izjemno okusna in hranljiva riba je zelo občutljiva ter se za pripravo uporablja samo sveža. Najpogosteje se pripravlja ocvrta ali na žaru; lahko se soli, marinira, konzervira v olju ali pripravlja na kakršenkoli domiseln način. Zaradi visokega odstotka omega 3 maščobnih kislin, zdravniki priporočajo uživanje sardel vsaj dvakrat na teden.

V zadnjih časih sardela doživlja svojo renesanso v Istri, posebej v Fažani. Najstarejša fažanska veselica je posvečena sardeli. Fažancem to še ni dovolj, ter so organizirali Majhno ribiško akademijo «Sardela», ki ima v svojem programu tudi šolo soljenja sardel. Ustanovili so Alejo sardel na mestni obali, kjer so postavljene skulpture z motivi sardel. Naredili so jih štirje lokalni likovni umetniki. To je pionirski korak v realizaciji bodočega Parka sardel.